Malta sprejema revolucijo turističnih davkov: kaj to pomeni za popotnike!

Malta sprejema revolucijo turističnih davkov: kaj to pomeni za popotnike!

Malta naj bi svoje ime vrezala v svetovno turistično krajino z načrti za uvedbo turistične takse leta 2025, s čimer bi se uskladila z več drugimi državami, ki so že sprejele ta pristop. S tem ko se je Malta pridružila Mehiki, ZDA, Islandiji, Japonski, Španiji in Portugalski, se želi spoprijeti z izzivi, ki jih predstavlja množični turizem, ki je pogosto preobremenil urbana območja, obale in kulturne znamenitosti.
Pri tem si lokalni sveti na Malti prizadevajo za financiranje ekoloških davkov, da bi okrepili osnovne storitve, kot je čiščenje ulic, kar dokazuje proaktivno držo pri upravljanju trajnostnega turizma.

Zamisel o uvedbi turistične takse, znane tudi kot turistična dajatev ali turistična pristojbina, se širi kot požar po vsem svetu. Po podatkih ProPublice glavni cilji teh davkov vključujejo upravljanje števila obiskovalcev za ublažitev prekomernega turizma in ustvarjanje sredstev za ključno infrastrukturo, kot sta javni prevoz in ravnanje z odpadki. Poleg tega so ti davki namenjeni financiranju pobud za ohranjanje okolja in razvoj skupnosti, s čimer se zagotovi, da se koristi turizma porazdelijo na bolj pravičen način.

Svetovni trendi turističnih taks

Države po svetu začenjajo prepoznavati potencial turističnih taks kot rešitve za preobremenjena javna sredstva. V Mehiki, na primer, je bila julija 2025 uvedena nova pristojbina za potnike na križarjenju, ki se je začela pri 5 USD na osebo in naj bi se letno dvigovala, dokler ne bo do leta 2028 znašala 21 USD, kot ugotavljata Travel and Tour World. Tovrsten model financiranja postaja običajen mehanizem za podporo lokalnim pobudam in blažitev pritiskov zaradi ekstremnih turističnih pritokov.

ZDA so uvedle pristojbino za integriteto vizuma v višini 250 $ za večino čezmorskih potnikov, skupaj z Green Fee na Havajih, ki zviša davke na nastanitev na več kot 19 %. Islandija je podobno zvišala svojo namestitveno takso na 800 ISK za hotele in 400 ISK za goste na križarjenju, vse v prizadevanju za financiranje projektov ohranjanja. Japonska je bila proaktivna in je razširila svoj sistem turističnih davkov z dodatnimi dajatvami v mestih, kot sta Kjoto in Osaka, poleg obstoječega davka Sayonara.

Ne gre spregledati niti prizadevanj Španije; nove turistične takse so se pojavile v Mogánu in A Coruñi s stopnjami od 0,15 € do 2,50 € na noč. Podobno so Azori na Portugalskem uvedli davek v višini 2 € na osebo na noč, da bi podprli tekoče lokalne projekte ohranjanja. Takšna gibanja kažejo na večji trend vključevanja trajnosti v turistične prakse.

Naj dolarji delajo za destinacije

Kar je še posebej prepričljivo, je, kako se uporabljajo ti prihodki od turistične takse. Velik del sredstev se usmerja v javne storitve in vzdrževanje infrastrukture. TravelPulse poudarja, da so se številne destinacije pred pandemijo obrnile na turistične takse kot sredstvo za boj proti čezmernemu turizmu. Prihodek, ustvarjen s temi davki, je ključen za podporo trajnostni turistični infrastrukturi, ki je zdaj pomembnejša kot kdaj koli prej, ko krmarimo po pandemični pokrajini.

• Venice, Italy: Introduced a tax in 2019 applicable to both overnight and day visitors, with rates ranging from €3.50 – €10.00 for overnight stays and €3.00 – €8.00 for day visitors. The funds go towards public services and maintaining historical monuments.
• Amsterdam, Netherlands: This city established a tourist tax of 7% on hotel stays, alongside a €3 fee per person per night, helping to maintain the infamous canals and bridges.
• New Zealand: The International Visitor Conservation and Tourism Levy started in 2019 at NZD 35 for international travelers, financing conservation projects and infrastructure initiatives.

Glede na to, da se Malta pripravlja na uvedbo lastne turistične takse, je treba nekaj povedati o tem svetovnem trendu. Ne gre samo za pobiranje pristojbin; gre za zagotavljanje, da lahko turizem sobiva s trajnostjo. Skupnosti, ki jih prizadene naval obiskovalcev, pogosto potrebujejo izboljšave svoje infrastrukture in storitev. Ta val turističnih davkov ne obljublja le olajšanja takšnih obremenitev, temveč tudi spodbujanje bolj zdravih odnosov med domačini in turisti.

Ko se bo Malta pridružila vse večji kohorti držav, ki sprejemajo okolju prijazne fiskalne politike, bodo vse oči uprte v to, kako učinkovito lahko ta pobuda vzpostavi ravnovesje med uživanjem in ohranjanjem, s čimer bo turizem v prihodnjih letih postal trajnosten podvig.