Iran prekinil sodelovanje z IAEA: drzna poteza sredi jedrskih napetosti

Iran prekinil sodelovanje z IAEA: drzna poteza sredi jedrskih napetosti

25. junija 2025 je iranski parlament, znan kot Majlis, naredil odločilen korak s potrditvijo kontroverznega zakona, ki prekine sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Ta poteza je nastala po politično motivirani resoluciji IAEA proti Iranu, ki je bila vir vse večjih napetosti med Teheranom in mednarodnimi organi. Zakonodajalci so pritrdilno podprli splošne in posebne določbe predloga zakona, s čimer so nakazali odločen odgovor na to, kar dojemajo kot neupravičeno vmešavanje v iranske jedrske ambicije. Glede na Pritisnite TV, bo inšpektorjem IAEA zdaj prepovedan vstop v Iran, razen če bo zagotovljena varnost jedrskih objektov v državi, odvisno od odobritve iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost.

Cilj tega zakonodajnega ukrepa, kot ga je podrobno opisal predsednik iranskega parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf, je ustvariti okvir oprijemljivih jamstev, ki obdajajo strokovno ravnanje IAEA, preden ponovno vzpostavi kakršno koli raven sodelovanja. Predvsem se razmišlja tudi o uvedbi prepovedi vstopa Rafaelu Grossiju, vodji IAEA, ki se je soočil s hudimi kritikami zaradi svoje vloge v nedavni eskalacijski dinamiki vis-à-vis izraelskih vojaških akcij proti Iranu.

Stopnjevanje napetosti z Izraelom

Ozadje drzne poteze iranskega parlamenta je vrsta izraelskih zračnih napadov na iranske jedrske objekte, namenjenih nevtralizaciji zaznanih groženj, ki jih predstavljata teheranski jedrski program in program balističnih raket. Predvsem so se ti napadi združili z vpletenostjo ZDA, ki je videla uporabo streliva za razbijanje bunkerjev. Predsednik Trump je operacije razglasil za "spektakularen vojaški uspeh" in zatrdil, da so iranski jedrski objekti zdaj "popolnoma izbrisani", čeprav se obseg škode še ocenjuje. Razmere ostajajo negotove, kot poudarjajo v poročilih iz CNN, pri čemer je sposobnost Irana, da obnovi svoj jedrski program, predmet intenzivnega nadzora. Medtem ko so napadi znatno škodili iranskemu programu bogatenja urana, strokovnjaki opozarjajo, da bi Teheran glede na svoje tehnično znanje še vedno lahko oživil svoje ambicije.

Široke posledice teh napadov in posledični odzivi so privedli do tega, da je generalni sekretar ZN Antonio Guterres pozval k diplomaciji med tekočo izmenjavo raket med Teheranom in Tel Avivom. V zadnjih izjavah je poudaril nujnost, da se vse strani držijo mednarodnega prava za zagotovitev svetovnega miru in varnosti. Poročila kažejo, da čeprav doslej niso zaznali uhajanja sevanja, škoda na objektih, kot je Natanz, vzbuja precejšnje pomisleke, IAEA pa je bila glasna glede ogrožene varnosti iranskih jedrskih območij.

Domači odzivi in ​​prihodnje posledice

V Iranu so zakonodajalci izrazili svojo podporo zaprtju Hormuške ožine, kritične pomorske poti, kar še povečuje napetosti v regiji. Humanitarne dajatve spopadov so bile uničujoče, saj so poročali o najmanj 430 smrtnih žrtvah v Iranu, predvsem med civilisti, veliko žrtev pa tudi v Izraelu. Vse večja je zaskrbljenost zaradi morebitnega širšega konflikta z grožnjami nedržavnih oboroženih skupin, ki bi lahko še stopnjevale sovražnosti, kot je poudaril pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Miroslav Jenča.

Medtem ko se prah na teh vojaških akcijah in zakonodajnem razvoju polega, prihodnost iranskih jedrskih ambicij ostaja negotova. Iranski uradniki so razglasili, da je njihov jedrski program izključno v miroljubne namene, vendar se pojavljajo trdolinski občutki, ki zagovarjajo iskanje jedrskega orožja kot odvračilnega sredstva. Zdaj se postavlja vprašanje, ali je mogoče v zelo napetem okolju skovati pot do obnovitvenih diplomatskih pogajanj ali pa to pomeni prelomnico, ki bo vodila v nadaljnjo eskalacijo med Iranom in Izraelom.